Pomanjkanje zaščitnih sredstev blažijo tudi podjetja s proizvodnjo v Sloveniji. FOTO: Leon Vidic/Delo

Slovenija še na začetku leta ni imela domače proizvodnje zaščitnih mask, zato smo te uvažali iz tujine, cene pa so ponorele. Trenutno je pri nas več proizvajalcev zaščitnih mask, odzivi na njihove proizvode pa so izjemni. Proizvajajo jih na različnih koncih države, prodajajo pa tako doma kot v tujini. Kupci so predvsem podjetja, fakultete in nekatere državne ustanove, prodaja pa bi lahko bila še boljša, če bi bili državni razpisi bolj življenjski, poudarjajo proizvajalci. Na ravni države tako kljub uspešni domači proizvodnji ostajamo odvisni od tujine.

Podjetje Matima je marca v Postojni zagnalo proizvodnjo kirurških zaščitnih mask in je eden od štirih proizvajalcev mask v Sloveniji. V njem je zaposlenih 30 ljudi, od tega 12 v proizvodnji. Po besedah direktorja Boruta Dolenca so izkušnje s proizvodnjo in prodajo dobre, dobri pa so tudi odzivi kupcev in lekarn. Zadnje so imele v preteklosti že težave s kakovostjo mask.

Certifikati in kvazicertifikati

Postojnski proizvajalec zaščitnih mask te večinoma prodaja v Sloveniji, kjer so glavni kupci podjetja, zasebne šole, fakultete in nekatere državne ustanove. Dolenc pravi, da imajo nekaj kupcev iz tujine, aktivna je še spletna trgovina, kjer lahko maske kupujejo fizične osebe. Matima za zdaj proizvaja maske tipa 2, v kratkem pa pričakujejo certifikat najvišje stopnje zaščite tipa 2R, pri katerem blago zadrži 99,22 odstotka bakterij. Maske tipa 2 proizvaja še družinsko podjetje UTG Vodnik iz Domžal, ki so certifikat pridobili avgusta letos. Direktor podjetja Uroš Vodnik pravi, da proizvodnja v celoti poteka v Sloveniji, sicer pa je proizvodnja osebne varovalne opreme osnovna dejavnost podjetja že štiri desetletja.

S certifikatom najvišje zaščite se že lahko pohvali kranjsko podjetje Le-Tehnika. Njegov večinski lastnik Drago Lemut pravi, da lahko na dan proizvedejo nekaj več kot 30.000 mask, proizvodnjo pa lahko v kratkem času tudi podvojijo. Tudi pri Le-Tehniki maske pretežno prodajajo v Sloveniji, v trenutnih razmerah pa že zaznavajo povečano povpraševanje.

Pridobivanje certifikatov traja več mesecev, certifikat pa je potrditev, da maska v resnici zagotavlja zaščito. Dolenc poudarja, da je trg od marca preplavljen s pralnimi maskami, ki nimajo ne certifikatov ne potrdila o zaščiti. »Enako velja za doma narejene maske, ki so običajno enoslojne ter kot take ne ščitijo nikogar. Ljudje se z njimi izpostavljajo stikom, prepričani, da so zaščiteni, vendar delajo škodo sebi in drugim,« opozarja Dolenc. Medtem Lemut opozarja še na maske s kvazicertifikati, ki prav tako ne ponujajo zaščite.

Maske je aprila začelo proizvajati tudi prekmursko podjetje ME5, ki odobritev certifikata tipa 2 pričakuje v prihodnjih tednih. Njegov direktor Danijel Faršang pravi, da prodaja vztrajno raste že vse leto, v nasprotju s preostalima proizvajalcema pa Prekmurci več kot 90 odstotkov mask prodajo v tujino. »Večina naših prodajnih kanalov je vzpostavljena s podjetji iz tujine, predvsem iz tretjih držav. Sicer bi raje prodajali v Sloveniji in prispevali k samopreskrbi države, o kateri za zdaj ni ne duha ne sluha,« pravi Faršang.

Preskrba s pomočjo tujih proizvajalcev

O samopreskrbi evropskih držav se je sicer veliko govorilo med spomladanskim valom okužb, ko je povsod po Evropi primanjkovalo zaščitne opreme. Zdaj se zdi, da ta tema ni več aktualna. Kljub delujoči domači proizvodnji je tako rekoč nemogoče kandidirati na razpisih blagovnih rezerv, opozarjajo domači proizvajalci zaščitne opreme. Na zadnjem razpisu blagovnih rezerv so bile maske državi v odkup ponujene po 0,44 evra, pri čemer Dolenc poudarja, da za takšno ceno slovenska podjetja ne dobijo niti blaga za izdelavo maske, kaj šele da bi prodajali končen produkt.

Tudi Drago Lemut opozarja, da se država kaže kot slaba podpornica domače proizvodnje, saj je večina zaščitnih mask uvoženih iz Kitajske. Cene na državnih razpisih so zdaj tako nizke, da lahko sodelujejo zgolj podjetja iz vzhodnih držav, opozarja še Uroš Vodnik, ki ga skrbi pomanjkanje nadzora nad dejanskimi certifikati. »Presenečajo me izrazito nizke cene mask, ki naj bi imele vse potrebne certifikate. Ob tem se sprašujem, kdo sploh nadzoruje veljavnost teh certifikatov,« pove Vodnik.

Slovenski proizvajalci glede tuje konkurence vendarle poudarjajo, da lahko njihovi proizvodi izrazito konkurirajo na področju kakovosti. Dolenc zato izpostavlja: »Naš cilj je predvsem zagotoviti kakovostne maske, od elastik do filtrov. Pridobivamo mednarodne certifikate zaščite, s čimer višamo dodano vrednost produktov, vendar se v razpisih in tudi na trgu gleda predvsem na ceno. Za zdaj na področju samopreskrbe na državni ravni ni storjenega nič; razpisi delujejo zgolj po principu: kdor je cenejši, melje.«

Tiskanje zaščitnih vizirjev

V prvem valu je bilo pomanjkanje zaščitne opreme tolikšno, da so to izdelovala tudi podjetja, ki se sicer s tem sploh ne ukvarjajo. Takšna je zgodba Tiskarne Petrič, ki je v marcu in aprilu izdelala več tisoč kosov zaščitnih vizirjev, zaradi velikega povpraševanja pa jih izdeluje še danes. »Po spletu smo izvedeli, da si zaposleni v bolnišnici Trbovlje sami izdelujejo zaščitne vizirje, teh spomladi preprosto ni bilo mogoče dobiti. Mi se ukvarjamo z UV-tehnologijo, izkušnje imamo tudi s tiskano plastiko, zato smo poskusili z oblikovanjem vizirjev, in se je obneslo. Bolnišnici Trbovlje smo nato donirali sto vizirjev, kmalu po tem pa smo dobili prva povpraševanja. Na koncu smo vizirje izvažali tudi v okoliške države, do tega trenutka smo jih prodali več kot 20.000,« opiše začetek proizvodnje direktor tiskarne Pino Petrič. V zadnjih tednih se je povpraševanje po poletnem padcu znova povečalo, pravi Petrič, med osrednjimi kupci so še vedno različni zavodi, zdravstveni domovi in domovi za ostarele.

Ob velikem pomanjkanju zaščitnih mask in vizirjev pa so razmere vselej stabilne na področju dezinfekcijskih sredstev, trdi izvršni direktor največjega slovenskega proizvajalca medicinskih razkužil Kimi Zoran Jerala. Ta pravi, da so svoje obrate povečali že februarja, saj so krizo pričakovali, nekaj več prometa imajo tudi ta mesec. Da zaščitne opreme ni začelo primanjkovati, je poskrbel tudi urad za kemikalije, ki je izdal dovoljenje za uporabo približno 150 izdelkov za dezinfekcijo, ki temeljijo na alkoholu. S tem je trg popolnjen z izdelki, ki omogočajo zgolj osnovno dezinfekcijo, brez zahtevnejših testov, zato pomanjkanja ni.

Originalen članek v spletni obliki časopisa Delo si lahko preberete TUKAJ.